• naslednja postaja / Hiša v parku / 3.10.2017
  • naslednja postaja / V. Arhitekturi maraton / oktober 2017
  • prejšnja postaja / urb.-arh. sprehod: Reduce, Reuse, Recycle / 11.9.2017



kaj / Enajsta šola pod mostom: (ne)ograjevanje javnih prostorov

(izobraževanje mladih o pomenu javnega prostora)

nagrada / Za delavnice smo prejeli nacionalno nagrado Zlata kocka (v kategoriji »Ustanove«), ki jo za prispevek k promociji arhitekture in kvalitetnega grajenega prostora podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

vsebinsko področje / prostorsko in urbanistično načrtovanje, javni prostor, arhitektura

kraj / Celje, Gimnazija Celje - Center

financiranje / Ministrstvo za okolje in prostor (javni razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve v letu 2016) v okviru Meseca prostora 2016

vodji delavnic / Gorazd in Mojca Furman Oman

izvedba / oktober 2016, obvezna prijava na info@metro-sr.org

material / donacija Ograje Kočevar in Vrvica- trakovi, d.o.o.

zahvala / Za vso pomoč in sodelovanje na projektu se zahvaljujemo profesorjem sodelujoče Gimnazije Celje - Center, Maji Rak, univ.dipl.inž.arh., prof. Darji Poglajen in ravnatelju prof. Gregorju Deleji.

koncept / Enajsta šola pod mostom je izposojena Cankarjeva metafora, ki jo bomo uporabili za opis in pristop k ozaveščanju in izobraževanju mladih (osnovna šola in/ali srednja šola) o pomenu skupnega javnega prostora in sicer na neformalen način, zunaj učilnice, v praksi, na izbranem javnem prostoru. Projekt se nanaša na področje izobraževanja mladih o pomenu javnega prostora. Izbrana tema projekta je »(ne)ograjevanje javnih prostorov«, ki je v Sloveniji, predvsem pa v mestu Celje, izredno aktualna: slab odnos do skupnega javnega dobra, vandalizem, vedno manj socialnih stikov in podobno. Projekt želi ozaveščati o pomenu kvalitetno grajenih in oblikovanih javnih prostorov kot skupni vrednoti ter aktivno vključiti mlade tako pri njihovem snovanju kot tudi izvedbi in nenazadnje vzdrževanju. Javni prostor in njihova ponovna revitalizacija so namreč eden od večjih izzivov celotne države, ki bo terjala veliko strokovnega znanja, angažiranja civilne družbe ter političnega aktivizma.

S projektom želimo odpreti tudi aktualno vprašanje, ali ograjevanje na lokalni ravni odseva v miselnosti tudi na državni in evropski ravni - torej, ali so ograje okrog javnih prostorov le pomanjšane ograje, ki jih postavljamo okrog držav. V projektu na to vprašanje odgovarjamo z arhitekturo: material, ki ga sicer uporabljamo za ograjevanje, bomo transformirali v elemente urbane opreme, ki bo omogočila druženje v javnem prostoru.

Poleg tega, da je projekt prvenstveno usmerjen v ozaveščanje in izobraževanje ne samo mladih, pač pa širše javnosti, o pomenu javnih prostorov kot skupni vrednoti ter doseganju odgovornega in racionalnega vedenja v javnih prostorih ter krepitvi zavedanja posameznika, kako lahko s svojim ravnanjem prispeva k višji prostorski kulturi in kakovosti javnega prostora ter ga z uporabo in odgovornim ravnanjem vzdržuje in ohranja živega, načenjamo še eno aktualno problematiko - zakaj in pred čim se danes ograjujemo. Torej, ali niso ograje okrog naših javnih prostorov v mestih le odraz ravnanja na ravni države in Evrope, ki se prav v tem času pospešeno ograjuje. Projekt na provokativno vprašanje odgovarja z elementi arhitekture: material, s katerim se ograjujemo, transformira v elemente urbane opreme javnega prostora, ki spodbujajo k druženju in socialnim stikom med različnimi uporabniki javnih prostorov.

cilji / Projekt bo imel širše učinke tako v smeri prostorskega ozaveščanja, kot iskanja alternativnih bivanjskih oblik, osveščanja glede pomena javnih prostorov, postavil pa bo ključno vprašanje - zakaj v Celju v zadnjem desetletju vse javne ustanove ograjujejo javne prostore? Na področju mladine je namen in cilj projekta predvsem izobraževanje mladine o pomenu kvalitetno urejenih javnih prostorov in o primernem odnosu do le-teh; mladina spozna osnove pojme s področja urbanizma, umetnosti, arhitekture, prostorskega načrtovanja, seznani se z prepoznavanjem problemov v skupnem javnem prostoru in aktivno sodeluje pri iskanju rešitev. Konkreten cilj je dejansko opremiti izbrano območje - javni prostor z elementi, ki vabijo k srečevanju in druženju v javnem prostoru in ki pokažejo, da je ograjevanje javnih prostorov napačen pristop k njihovi rabi. Splošen cilj, ki ga želimo doseči - ne samo pri mladih, pač pa z aktivno promocijo projekta v širšem kontekstu - pa je: ozaveščanje širše javnosti o pomenu javnega prostora kot skupne vrednote, promocija odgovornega vedenja v javnem prostoru, krepitev zavedanja vsakega posameznika o tem, da lahko s svojim ravnanjem / obnašanjem / uporabo prispeva k boljšim prostorskim ureditvam in življenju v javnem prostoru, njegovi večji kakovost in uporabnosti, predvsem pa k živosti in ohranjanju samega javnega prostora. Poleg tega odpiramo aktualno vprašanje - ali (in zakaj) je ograjevanje javnih prostorov, držav, regij, ... res potrebno?

utemlejitev / Projekt je namenjen mladini, ki živi ali se izobražuje v Celju in sicer srednješolcem in/ali učencem osnovnih šol in nagovarja aktualno tematiko rabe javnih prostor ter njihovo ograjevanje. V Celju se v zadnjem desetletju mnoge javne ustanove odločajo za ograjevanje (skupnih) javnih prostorov, tako so se npr. ogradila otroška igrišča (tudi znotraj parkov), večina osnovnih šol, precej srednjih šol, dom za starostnike s parkom, načrtuje se ograjevanje celotnega mestnega parka itd. K ograjevanju teh prostorov ustanove pristopajo zaradi težav z vandalizmom, slabim odnosom do javnih prostorov, neodgovorno rabo le-teh in podobno.

Menimo, da je tak pristop napačen, saj družbo pelje v še večjo individualizacijo, odtujenost, zmanjšanje socialnih stikov, vse manj možnosti srečevanja in kvalitetnega preživljanja časa na javnih prostorih, omejenost in nadzor ter podobno. S takim pristopom, ki samo »gasi požar«, dejanske težave ne bomo rešili, tak scenarij spontanega razvoja bo pripeljal do popolne ograjenosti vitalnih delov znotraj mest. Menimo, da je potrebno težavo rešiti v izvoru - potrebno se je vprašati, kam je zašla naša družba, da smo v času od osamosvojitve dalje (in kvalitetno urejenih ter uporabljanih javnih prostorov) zašli na polje popolne individualizacije in brezbrižnosti do skupnega javnega dobra. Zato je potrebno sistematično pristopiti k promociji, izobraževanju in ozaveščanju že najmlajših generacij ter jim predstaviti neskončne možnosti, ki jih ponuja kvaliteten javni prostor ter vzgojiti odgovorne uporabnike teh prostorov.

Mladi udeleženci s svojim praktičnim delom v projektu konkretno pridobijo nova znanja in krepijo ali razvijajo kompetence iz področij urbanizma, arhitekture, umetnosti, prostorskega načrtovanja in podobno s poudarkom na temi pomena javnih prostorov kot skupne vrednote. Poleg tega dobijo kompetence delovanja v parih in skupinah ter kompetence s področja uporabe različnih metod dela. Spoznajo se z uporabo znanih materialov na drugačne, kreativne načine. Razvijajo kritičen odnos do prostora in ga argumentirano predstavijo. Z delavnicami se spodbuja njihova kreativnost in umetniški izraz. Bistveno pa je, da se vključijo v aktualne tokove novih paradigem razvoja mest - v trajnostne načine bivanja v njih in v trajnostne načine njihovega načrtovanja, predvsem pa, da jih postavimo pred izziv: kakšno je življenje v javnem prostoru v primerjavi z življenjem na družbenih omrežjih in kam gre javni prostor v prihodnje? Postavimo jih tudi pred aktualno vprašanje - kje se ograjevanje začne in konča, na domačem vrtu, javnem prostoru, državi, Evropi? Ali lahko namesto tega spodbudimo sodelovanje, interakcijo, dogovarjanje, sobivanje, razumevanje - morda že na skupnem majhnem javnem prostoru? Na primeru sodelovanja z mladimi se širša skupnost ozavešča o pomenu prostora kot skupni vrednoti in znotraj tega o pomenu javnega prostora v mestu.

datumi delavnic
/

3.10.2016, ponedeljek / 13.00
poročilo 1. delavnice

7.10.2016, petek / 8.45
poročilo 2. delavnice

8.10.2016, sobota / 8.00
poročilo 3. delavnice

10.10.2016, ponedeljek / 13.00
poročilo 4. delavnice

24.10.2016, ponedeljek / 13.30 - zaključna okrogla miza z otvoritvijo razstave
poročilo okrogle mize

promocija /

TV Celje, oddaja Dogodki dneva, 11.10.2016 (od 3:12 dalje)
Celjan, 12.10.2016, tiskana izdaja
Ministrstvo za okolje in prostor, plakat "Spreminjamo mesta, ne podnebja" in spletno mesto Mesec prostora 2016
Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, program prireditev
Mestna občina Celje, spletna stran
allevents, spletna stran
Mreža za prostor, spletna stran
Center nevladnih organizacij Slovenije, spletna stran
Eko dežela, spletna stran
Iskra, stičišče NVO, spletna stran
CIPRA, spletna stran
Celjan, 2.11.2016, tiskana izdaja
Večer, 4.11.2016, tiskana izdaja 

 

 






zelen zelen zelen zelen zelen rdeca rdeca siva siva siva siva crna crna crna crna crna reka reka reka reka reka